İstanbul : Antiohija - najstarejše krščansko mesto od Boga pozabljeno

Antiochia ad Orontem, poznana tudi kot Sirska Antiohija je ležala na ekonomsko in politično pomembni Svilni cesti. Trgovina z začimbami je mestu prinašala bogastvo. Strateška lokacija je pripomogla k temu, da je Antiohija v 1. stoletju pred našim štetjem postala najpomembnejše mesto na Bližnjem Vzhodu, celo pomembnejša od Aleksandrije.

Načrt Antiohije za časa rimskega imperija
(Wikipedia)

Antiohija pa ni bila le ekonomsko in politično središče regije, ampak tudi versko. Tu so skupaj živeli judje in prvi kristjani, kasneje pa so se jim pridružili tudi muslimani. Antiohija, zibelka krščanstva, je kraj, kjer še danes stoji najstarejša krščanska cerkev na svetu in kraj, kjer so pripadnike krščanske vere prvič poimenovali z besedo kristjani. Nekdanja verska raznolikost je v mestu prisotna še danes, provinca Hatay pa je versko najbolj raznolika provinca v Turčiji. Mošeje, sinagoga, katoliška, protestantska in grška ortodoksna cerkev stojijo druga ob drugi in še danes pričajo o bogati zgodovini mesta. Vsi verski objekti pa opominjajo na to, da sta verska strpnost in sožitje mogoči.

Ulice Hataya danes

Seveda je tudi Hatay (pre)živel svoje obdobje verske nestrpnosti in vojn. V času križarski vojn so provinco zavzeli križarji, saj se je nahajala v neposredni bližini Jeruzalemskega kraljestva. Kljub temu, da naj bi med križarskimi vojnami v Antiohiji živelo le malo katoličanov, je bil ustanovljen latinski patriarhat. V 12. stoletju so večinsko prebivalstvo predstavljali Armenci in grški pravoslavni kristjani, zunaj mesta pa so živeli tudi muslimani.

ANTIOHIJA DANES. Mesto Antakya ima danes približno 200000 prebivalcev in je eno izmed manjših mest v Turčiji. Oddaljenost od ekonomskega in političnega centra države je pustila svoje sledi v Antakyi. Danes ni niti sledi več o nekdanji veličini mesta. Istanbul, največje in najbolj razvito mesto Turčije, je od Antakye oddaljeno več kot 1100 kilometrov in ta oddaljenost se danes še kako pozna. Antakya je tako veliko bližje Siriji, kot Turčiji in danes se zdi, da je mesto samo bolj sirsko kot turško.

TURISTIČNE ZNAMENITOSTI. Kljub vsemu pa mesto še vedno privlači tuje in domače turiste, saj je drugačno od turističnih središč, kot sta Istanbul ali Antalya. Na žalost pa sta dve največji turistični znamenitosti mesta delno ali povsem zaprti. V Antakyi se je namreč ohranila najstarejša katoliška cerkev sv. Petra oziroma St. Pierre kilisesi. Cerkev sv. Petra je bila zgrajena v 4. stoletju in je danes pod UNESCO -vo zaščito. Na žalost pa je že 2 leti ni mogoče obiskati, saj se je zapletlo pri restavraciji cerkve.

Turško ministrstvo za kulturo prav tako prenavlja mestni Arheološki muzej, ki bo po odprtju postal največji muzej mozaikov na svetu. Na žalost je trenutno na ogled le približno ena desetina muzejskih eksponatov, saj se je tudi tu zapletlo pri gradnji novega muzeja. Če se odločite za obisk Hataya in Antakye, preverite, če je muzej že odprt. Svetujem vam, da kar pokličete v Hatay, saj na vseh spletnih straneh oznanjajo, da je muzej že odprt (moral bi biti že konec leta 2013!). Morda bo odprtje muzeja mestu povrnilo vsaj del njegove nekdanje veličastnosti.

Nekaj let nazaj je tik ob Antakyi ležal naravni park Harbiye, znan po svojih slapovih in jezerih. Danes je od parka ostalo le še nekaj slapov in pa legenda o Apolonu Dafne. Po legendi naj bi prav v tem parku Apolon ujel Dafne in ta se je spremenila v lovor (po turško se lovor imenuje defne). Še danes je v parku veliko lovorjevih dreves. Domačini pa iz lovorja izdelujejo posebna mila za lase, ki so olivno zelene barve. Kot zanimivost naj dodam še to, da je bila večina mozaikov, ki so trenutno na ogled v Arheološkem muzeju, najdena prav v Harbiyah, v predelu imenovanem Defne.

KULINARIKA. Če ste se, tako kot jaz, znašli pred zaprtim obzidjem pred cerkvijo sv. Petra in vas je razočarala le peščica mozaikov v Arheološkem muzeju, vas bo v Hatayu nedvomno potolažila hrana! Meni osebno je kuhinja tega dela Turčije najljubša. Tu se namreč turška in sirijska kuhinja srečata in slastno zlijeta v eno. Humus, firik pilav, oruk, içli köfte in künefe so le nekatere od specialitet, ki jih morate poskusiti, ko obiščete Hatay. Nekaj fotografij hatayske kuhinje sem objavila že tukaj.

Firik pilavi je bila nekoč jed premožnejših slojev prebivalstva, danes pa je dostopna vsem. Glavni sestavini sta dve vrsti bulgurja, žita, ki ga dobro poznajo vse orientalske kuhinje, k nam je pa kot ''super živilo'' prišel šele pred kratkim. Bulgur je vrsta žitarice. Firik pilavu data poseben okus maslo z začimbami in čičerika. Čičerika je tudi glavna sestavina hummusa.