Sprehod ob Bosporju: Beşiktaş, Ortaköy, Arnavutköy, Bebek, Rumeli Hisarı

Stroll along the Bosphorus: Beşiktaş, Ortaköy, Arnavutköy, Bebek, Rumeli Hisarı

Bosporska ožina - Bosphorus Strait (panoramio.com)
Hagia Sofia, Modra mošeja in Taksim so zagotovo najbolj znane in turistično najbolj obiskane točke v Istanbulu. O njih sem v tem blogu pisala. Bospor in številne ''vasice'', ki ležijo ob njem (tako na evropski kot azijski strani) predstavljajo še eno izmed številnih istanbulskih znamenitosti. Ob Bosporju, vsaj od Ortaköya naprej, ne boste srečali gruč turistov, kot so značilne za Taksim ali Sultanahmet, zato sprehod ob Bosporju priporočam predvsem tistim, ki ne marate gneče, in pa vsem tistim, ki ste se že naveličali tipične istanbulske gneče.



Bospor, turško Boğaz (grlo), je 31 kilometrov dolga ožina, ki povezuje Marmaro s Črnim morjem. Najmanjši obseg ožine je 700 metrov, največji pa 3420 metrov. Ožina, ki ločuje Evropo in Azijo, je pomembna predvsem v ladijskem prometu, saj Rusiji in Ukrajini (skupaj z ožino Dardanele) omogoča dostop do Mediteranskega morja. Ladje, ki najbolj pogosto plujejo skozi Bospor so tankerji, ki prevažajo nafto iz Rusije v zahodno Evropo in ZDA.

Pogled na Bospor s kampusa Bosporske univerze
Bosporska ožina pa ni pomembna le v mednarodnem, temveč tudi mestnem prometu: prečkata jo dva mostova, ki povezujeta Evropo in Azijo. Več sto poti dnevno pa opravijo tudi manjše ladje oziroma vodni avtobusi, ki potnike prevažajo z ene strani mesta na drugo.
Ob bosporski obali še danes lahko občudujemo veliko t.i. yalı- jev, to je lesenih palač iz otomanskega obdobja. Iz istega obdobja se je ohranilo kar nekaj tipičnih dolgih lesenih bark na vesla, imenovanih caique, ki si jih lahko ogledate v Pomorskem muzeju (Deniz müzesi) v Beşiktaşu. Ohan Pamuk v svoji knjigi Istanbul, spomini na mesto pravi, da je bil še pred petdesetimi leti zrak ob Bosporju zdravilen. Nekoč vasice ob Bosporju (danes jih prepoznamo po končnici ''köy''), so danes del velemesta. Prav v teh vasicah, med Ortaköyjem in Bebekom, danes lahko vidimo številne prestižne vile, najdražje nočne lokale in prestižne zasebne šole.

Pot iz pristanišča Beşiktaşa do utrdbe Rumelihisari  je dolga slabih 8 kilometrov. Med Beşiktaşom in Ortaköyem je pešpot urejena ob glavni cesti in ne poteka čisto ob Bosporju, saj  sta tam palača Çirağan in Univerza Galatasaray. Od Ortaköya naprej pa je pot prijetnejša, saj je je pešpot urejena ob obali Bosporja.

I

Beşiktaş (Bešiktaš)

Ime Beşiktaş pomeni kamnita zibelka. Teorij je nastanku imena je več. Ena izmed njih je ta, da je tu naravna zibelka oziroma pristanišče za ladje, saj je obala rahlo pomaknjena navznoter, in tako ustvari majhen zalivček. Tudi danes je v Beşiktaşu pristanišče za ladje. V Pomorskem muzeju (Deniz müzesi) pa si lahko ogledate nekaj tradicionalnih otomanskega obdobja: to so dolge lesene bark na vesla, imenovanih caique.
Palača Yildiz

V Otomanskem obdobju so v Beşiktaşu zgradili veliko palač, med katerimi je zagotovo najbolj znana palača Dolmabahče (Dolmabahçe), v kateri je svoja zadnja leta preživel tudi Mustafa Kemal Atatürk. Malo manj znana palača, a vseeno vredna obiska je tudi palača Yıldız (Zvezdna palača), ki se nahaja v bližini kampusa tehniške univerze Yıldız Teknik Üniversitesi.



Pogled na Bešiktaš z Mostu Bospor

Ortaköy

Vafel
Ortaköy ali Srednja vas se nahaja približno na sredini evropskega dela Bosporja, v neposredni bližini Bosporskega mosta. Danes je najbolj znan po vaflih in polnjenem krompirju, imenovanjem kumpir; ter po nočnih klubih, kot sta Reina in Sortie.

Mošeja v Ortaköyu
Do 16. stoletja je bila to pretežno Grška vas, Turki tu praktično niso živeli, vse dokler jim tega ni ukazal sultan Sulejman Veličastni. Do leta 1948 je v Ortaköyu živelo veliko Judov.

Ortaköy: Bosporski most med Evropo in Azijo

Arnavutköy in Bebek

Arnavutköy

Arnavutköy ali Albanska vas je danes znan po številnih ohranjenih otomanskih dvorcih in ribjih restavracijah. Leta 1863 so tu ustanovili prvi ameriški kolidž izven Združenih držav, Robert College. Kampus nekdanjega kolidža danes pripada Bosporski unvirezi (Boğazci Üniversitesi), ki velja za eno izmed najboljših univerz v Turčiji.

Arnavutköy
Podobno kot v Ortaköyu, so tudi tu nekoč živeli Grki in Judje, pa tudi Turki oziroma muslimani. V Otomanskem obdobju je bil Arnavutköy znan tudi po jagodah. Pri naj bi se z gojenjem jagod na tem območju začel ukvarjati Grk Aleksandros Ipsilantis, in sicer leta 1798. Ta vrsta jagod je bila kasneje poimenovana kot otomanska ali arnavutkojška jagoda.

V poletnih mesecih pa se v Bosporju oziroma v bazenu na Bosporju lahko tudi kopate. Pri Arnavutköyu je namreč narejen umeten otok na Bosporju, imenovan Suada. Otok je v lasti šprtnega kluba Galatasaray. Na otoku sta bazen in restavracija. Do otoka vas iz Arnavutköya popelje ladjica.



Suada


Bebek, pomeni dojenček. Tako ime naj bil ta vasica dobila zato, ker je v globokem in varnem zalivu. V Bebeku je tudi postajališče vodnega avtobusa. Iz Bebeka lahko odpotujete v druge vasice, ki ležijo tako na evropski kot azijski strani Bosporja; med drugim: Kanlico, Anadoluhisari, Emirgan in Istinye. Sprehod pa lahko nadaljujete naprej do trdnjave Rumelihisari, ki se nahaja v bližini drugega (in zaenkrat zadnjega) mosta čez Bospor.

Pogled na Bebek

Rumeli Hisari

Rumeli Hisari

Utrdba Rumeli hisari se nahaja v predelu imenovanem Sariyer, tik pred mostom Fatih Sultan Mehmet. Utrdbo je dal leta 1452 zgraditi sultan Mehmet Osvajalec ( Mehmet II). Zgradili naj bi jo zelo hitro, to je v štirih mesecih. Ta utrdba je odigrala ključno vlogo pri turški osvojitvi Konstantinopla. Na nasprotni, Azijski strani, je približno 50 let pred njim zgradil utrdbo imenovano Anadoluhisari tudi sultan Beyazit I., a mu Konstantinopla ni uspelo osvojiti.

Glavna funkcija utrdbe Rumeli hisari je bil nadzor nad prometom na Bosporju in zaustavljanje ladij, ki so s Črnega morja priplule, da bi pomagale Konstantinoplu. Danes je utrdba spremenjena v muzej, ki ga lahko obiščete vsak dan, razen srede, med 9:30 in 16:30 uro (uradna stran muzeja).



Labels: , , , , , , , , , , , ,